KINO ŠIŠKA
19.10.2009
Prvi so napol prazno dvorano Kina Šiška napadli DICKY B. HARDY. Kljub rahlo zmedenemu Brunu, je bil njihov
nastop dokaj korekten, rekel bi, da še boljši od njihovega prvega v novi zasedbi, ki so ga pred časom odigrali v KUDu.
Sledila je še ena od mnogih kreacij Chrisa Eckmana, THE FRICTIONS. Mirnejša in dognana godba me je, kot sem
od Chrisa že vajen, bolj kot ne navdušila. Upam, da zasedbo kdaj ujamem na samostojnem koncertu, kjer bi po moje
delovala še bolje.
Kot vrhunec večera pa so nam bili ponujeni eni od seattleskih prvakov grungea, MUDHONEY. Začeli so zadržano in
podobno je reagirala tudi takrat že skoraj polna dvorana. Kot da se bend in publika še malo tipata pred končnim
obračunom. Nato pa se je po pričakovanjih vzdušje, vsaj v območju prvih bojnih vrst stopnjevalo in doseglo vrelišče,
kje drugje kot pri himni, Tuch me i'm sick...Tudi nekaj izletov največjih navdušencev na in takoj zatem iz odra ni
manjkalo.
V njihovem zvoku je seveda zlahka prepoznati grungeovske prijeme, ki so jih nenazadnje soizumili, vendar pa očitni
odkloni v rokenrol in pank niso redki in tudi za grunge tako značilne depresivnosti v poetiki ni zaznati, kar daje bendu
status posebnežev v tej zvrsti. Kljub temu, da vrhunci zasedbe segajo desetletje ali dve v preteklost, njihov
živi nastop zveni presenetljivo sveže.
MUDHONEY
THE FRICTIONS
DICKY B. HARDY
