Bil je odličen špil, smo pa videli tudi že odličnejše. Tokrat Zoki nekako ni dosegel svojega polnega zamaha. Le kdo bi mu zameril... Res Nullius v vsako slovensko vas!
Že dolgo v Ortu ni tako prijetno dišalo po starih cunjah, kot prav ta večer. Namreč redko kdaj, ko se še ustavim tu, srečujem predvsem še prepotena, mlada telesa odeta v bleščice, in njihove snubce, ki ta kultni plac izkoriščajo za svoj paritveni ples, nezavedajoč se, da ta ista godba, ki jih opaja, diši prav po teh istih starih cunjah, le da morda malo opranih in zlikanih. Hja, ti fosili so seveda ansmbli, ki si nadenejo imena kot npr. STRANCI ali NO RULES in njihova zvesta publika. Vendar pa pasivnosti, tako na odru, kot na nasprotini strani v varnem zavetju šanka, ne gre pripisovati utrujenosti, ampak prej modrosti, ki jo prinesejo leta in leta druženja ob žmohtnih melodijah. Iskreni aplavz je zapečatil prekrasen večer in zjutraj ni bolela glava.
Drugi dan letošnjega FV festa, so na Menzin oder stopili, v takih ali drugačnih zasedbah, v naših krajih večinoma že znani obrazi. Kdor je priklikal do semle, jih skoraj mora poznati, zato nebi dolgočasil z zgodovino in predalčkanjem, ko je vendar jasno za kaj gre. Omenim naj le mlade Britance THEE VICARS, ki so bili edini popolni novinci pri nas. Če jih primerjam z malo našpičenimi in v naš čas prenesenimi Beatli, sem najbrž povedal vse. Menza ni bila ravno polna, a bila je, upam si trditi, zadovoljna!
Še prevod za prijatelje glasbe po svetu: The only decent R'n'R meal in Zokiwille!