Za uvod so tistim, ki razumejo Francosko NEVCHEHIRLIAN, (=?&/%$#????) zdeklamirali nekaj poezije, ostale pa z komentarji v "francoski" Angleščini, vsaj prijetno nasmejali. Vse v spremljavi pretežno nežne, včasih akustične pa tudi malo trše rokovske glasbe. Nato pa so nam, doma iz Anglije, po rodu pa iz raznih koncev sveta, z latino poskočnicami, zvrhano mero energije in socialno angažiranimi besedili, razmigali kosti in razširili obzorje PEYOTI FOR PRESIDENT.
Kakšno leto nazaj sem imel PETROL priložnost videti brez Ane, torej v zelo osiromašeni zvočni podobi, pa vendar mi je koncert ostal v dobrem spominu. Tokrat pa sem jih zasačil v popolni postavi. Ilijeva kitara se zmerno omehča in pusti nekaj prostora Aninim orgljam, bolje rečeno, enakomirno in zelo domiselno se prepletata in dopolnjujeta med seboj. Včasih nas odpeljeta v bolj rockovsko-trasherske nažigancije, drugič pa v še vedno čvrsta a z psihadeličnim občutkom omehčana polja. Do skrajnosti nasičena zvočna avantura...